|
* ZLATI OREL Neki človek je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo navadne kokoši. Orlič se je izlegel skupaj s piščanci intudi odraščal je z njimi. Vse življenje je orel počel tisto, kar so počeli piščanci, in mislil je, da je tudi sam piščanec. Grebel je po zemlji za črvi in žuželkami ter kokodakal. Zamahoval je s perutmi ter poletel nekaj metrov po zraku kakor piščanci. Saj se od piščancev pričakuje, da tako letijo, mar ne?
REŠITEV PO OPIČJE "Kaj pa vendar počneš?" sem rekel opici, ko sem videl, da je potegnila iz vode ribo in jo obesila na vejo bližnjega drevesa. "Rešila jo bom, da ne bo utonila," se je glasil odgovor. Kar je temu zdravilo, je onemu strup. Sonce, ki daje orlu vid, oslepi sovo. * MIŠJE SRCE ... kajti edino bistvo manjka. Stara indijska basen pripoveduje, da je bila miš neprestano v stiski zaradi strahu pred mačko. Čarovnik se je je usmil in jo spremenil v mačko. Toda potem se je bala psa. Zato jo je čarovnik spremenil v psa. Potem se je začela bati panterja. Torej jo je čarovnik spremenil v panterja, nakar je bila polna strahu pred lovcem. Zdaj je čarovnik odnehal. Spet jo je spremenil v miš in rekel: "Nič, kar naredim, ti ne bo pomagalo, ker imaš mišje srce." * ŽABJE KVAKANJE Ko je brat Bruno neke noči molil, ga je motilo žabje kvakanje. Poskušal je odvrniti pozornost od glasov, toda zaman. Zato se je zadrl skozi okno: "Tiho! Molim." Brat Bruno je bil svetnik in zato je bilo njegovo povelje takoj izpolnjeno. Vsa živa bitja so utihnila, da je nastala tišina, potrebna za molitev. Toda sedaj je začel drug glas nadlegovati Brunovo molitev - notranji glas, ki je govoril: "Morda ugaja Bogu kvakanje te žabe prav tako kot tvoje petje psalmov. "Kaj lahko Bogu ugaja pri kvakanju žabe?" je posmehljivo zavrnil Bruno. Toda glas ni odnehal: "Zakaj, misliš, je Bog izumil glas?" Bruno se je odločil, da bo ugotovil zakaj. Nagnil se je skozi okno in ukazal: "Poj!" Žabino umirjeno kvakanje je napolnilo zrak ob spremljavi vseh žab v soseščini. In ko je Bruno spremljal glasove, mu naenkrat niso več zveneli predirljivo, ker se jim ni več upiral. Zdelo se mu je, da v resnici polepšajo nočno tišino.
Ob tem odkritju je njegovo srce zaživelo v harmoniji z vesoljem in prvikrat v življenju je razumel, kaj pomeni moliti. |
